GO PHELA GABOTSE
Ke kgetha go se BOPHELO BJA GAGO
diriše motšoko LE KA DIATLENG TŠA GAGO
Matseno
Go na le malwetši a mantši ao re a tšeago go batswadi le batšwadikhukhu ba rena. Ke se sennyane goba ga go seo re ka se dirago go thibela malwetši akhwi.
Le ge go le bjalo, go na le malwetši ao a re swarago ka lebaka la mokgwa woo re phelago ka wona.
Ge re :
sa je dijo tše di lebanego se na le taba le mebele ya rena re ka no swarwa ke malwetši akhwi.
Akhwi a bitšwa malwetši a mokgwa wa go phela.
Pukwana yekhwi e fa tshedimošo ka ga tše dingwe tše o ka di dirago go thibela malwetši akhwi.
Elelwa. Ke mmele wa gago. Bophelo bja gago le ka diatleng tša gago. Ka fao itlhokomele.
Pukwana ye ka ga Ke kgetha go se diriše motšoko ke ye nngwe ya mehlwaela ya dipukwana.
Dipukwana tše dingwe ke:
Go swara meno le molomo wa gago ka tlhweko
Go dula o le matšato gore o phele gabotse.
Go nwa ka tekanetšo
Go ba le maikarabelo thobalanong
Go ja ka tshwanelo
Go itlhokomela ka borena.
Letlakala 1
Ge o sa diriše motšoko o tla ba motho yo a phetšego gabotse. Bontši bja MaAfrika-Borwa bo tseba taba ye. Ba ka se kgoge disekerete goba dipeipi, ba sohla motšoko goba ba šuduba seneifi.
Pukwana yekhwi e na le dintlha ka ga go phela ka tshwanelo.
Kgetho ye e nago le tshedimošo e tla ba go se thomiše go kgoga goba go tlogela go kgoga. Re holofela gore o tla tšea sephetho sa go dula o phetše gabotse ka go katoga motšoko le go fola.
Letlakala 2
Monna wa gago o gohlola go goo šoro, Dudu
Ge fela a ka tlogela go kgoga
Go kgoga moo ga go a go lokela…
Ke kgogile karolo ye kgolo ya bophelo bja ka gomme go fihla bjalo ga go seo se ntiragaletšego.
Lebelela, Dudu, ke bophelo bja ka gomme ke na le tokelo ya go fola ka moo ke ratago!
Go lokile! Fela elelwa gore Ngaka Zondi, ngaka ya go tsebega o re bontši bja bao ba tlago sepetlele go alafiwa, nnete ke gore ba bolawa ke malwetši ao a hlotšwego ke go kgoga.
Tshenyo ye motšoko o e hlolago e direga ka gare ga mmele wa gago …
letšatši ka letšatši ka go nanya e ama pelo ya gago, maswafo, madi, ditšhikamadi le ditho tše dingwe tša mmele wa gago… mafelelong go senya bophelo bja gago … ngwaga ka ngwaga go bolaya dimilionemilione tša batho lefaseng ka bophara.
Letlakala 3
Le ge go le bjalo, ka moka re swanetše go hwa ka bjako goba ka moragonyana … Go kaone nka bolawa ke selo seo ke e ipshinago ka sona.
O se ke wa lebala gore muši wa motšoko wa gago o hemelwa ke bohle bao ba lego kgauswi le wena … gomme o ba hlolela gore ba swarwe ke bolwetši bja go swana le bja mofudi.
Gomme elelwa gore nako le nako ge o tšhuma sekerete … o ka no se hwe ka pela … go kgoga go ka go tlišetša bjo bongwe bja malwetši a mašorošoro a go swana le strouku … gomme o ka fetša mengwaga ye mentši o hlaka ka go sepela ka setulo sa maotwana goba o ka no ba le lehu le bohloko la go nanya la bolwetši bja maswafo … nagana ka sekhwi… emiša gonabjale…. pele go senyega.
Letlakala 4
Dintlha tše itšego ka ga go kgoga sekerete
Leina la ka ke Dudu. Ke rata ge re ka boledišana ka ga tshomišo ya motšoko. A re thomeng ka go lebelela dintlha ka ga go kgoga sekerete.
Ngwaga wo mongwe le wo mongwe bakgogi ba MaAfrika-Borwa ba go feta 12000 ba bolwa ke bolwetši bja pelo, khensa ya maswafo, dikhensa tše dingwe le leatla le sa folego. Go kgoga sekerete go thuša go hlola tšekhwi ka moka.
Dinageng tše dingwe, go tsuba sekerete, go bolaya batho go feta AIDS. Alkoholo, diokobatši tše thata (tša go swana le heroine le khokheine), le dikotsi tša difatanaga di kopantšwe.
Go ya ka bogolo bja motho, boima, le maemo a mangwe a bophelo, le paka ya go kgoga, mofudi a ka buša a hwetša maatla a gagwe ge a ka tlogela go kgoga.
Letlakala 5
Ngwaga morago ga go tlogela go fola, ga go na le kgonagalo ya gore ba ka swarwa ke leatla. Mengwaga ye lesome ka morago ba tla be ba kgwahlile go swana le batho bao ba se kego ba kgoga.
Disekerete le motšoko ke motswako wa dilo tše kotsi bjalo ka khabonmonoksaete, nikhothine le sekontiri. Dilo tšekhwi di gobatša motho yoo a folago.
Go tsuba gape go hlokofatša batho bao ba hemago muši woo. Ge o le kgauswi le motho yoo a folago, o tloga a gobatša bophelo bja gago gammogo le la gagwe.
Ke ka lebaka lang go fola go sa go lokela
Motšoko o kotsi bophelong bja gago, ka gobane o na le mefolo ye e fetago 200.
Ge o le gare o fola, gona tshenyo le yona e a gola. Mefolo ye e ka hlola bolwetši bja pelo le khensa. Mehlala ye mengwe ya mefolo ye e lego ka motšokong ke ye e latelago:
Khabonmonoksaete ke mpholo woo o thibelago madi go rwala oksitšene go thetha le mmele. Ka ntle le oksitšene o ka se kgone go phela.
Sekontiri ke mpholo woo o hlolago khensa.
Letlakala 6
Nikhothine ke seokobatši. O ka kgobafalela go nikhothine. Go "kgobafalela" go ra gore mmele wa gago le monagano di nyaka go hwetša nicotine nako le nako. O ikwa nke o e nyaka letšatsi le lengwe le lengwe. Ge o šetše o kgobafaletše go selo, go bothata go tlogela go se diriša. Ke sona seo se dirago gore batho ba hwetše go le thata go tlogela go fola.
Seneifi sona se reng?
Seneifi se na le mefolo ka moka yeo motšoko o nago le yona. Batho bao ba šudubago motšoko ba swarwa ke malwetši a itšego, mohlala, phetelo ya nko le molomo, le saenase.
Lebake lona le reng?
Dingaka di hweditše gore lebake le senya mmele wa gago ka yona tsela yeo motšoko o dirago. Ge o ka ILLUSTRATION HERE
kgobafalela go lebake, gona o ka se kgone go šoma, go ithuta, go bapala goba go thakgala.
Ngaka, na go na le mehuta Aowa! Disekerete, disikara, ya metsoko ye e bolokegilego? Dipeipi le seneifi ka moka ga di a go lokela.
Letlakala 7
Ge motho yo mongwe a kgoga disekerete tše mmalwana ka letšatsi, na sekhwi se ka mo dira gore a babje?
Le ge e le sekerete se tee ka letšatsi se kotsi. O se ke wa thoma go fola!
Tshenyo mmeleng wa gago e thoma ge o thoma go fola. O ka bonala o phetše gabotse mengwaga ye mentši pele o laetša dika tša bolwetši.
Na go kotsi go hemela muši go tšwa go disekerete tša batho ba bangwe?
Ee, o swarwa ke malwetši a mantši ge o dula goba o soma le motho yo a folago. Sekhwi se dirwa ke gore o hemela muši letšatsi ka letšatsi.
Bana bao batswadi ba bona ba folago ba swarwa ke malwetši a mašoro a mafahla, bjalo ka leatla le nyumonia, go feta bana bao batswadi ba bona ba sa folego.
Ke tokelo ya gago go hemela moya wo o hlwekilego. Bafudi ba swanetše go hlompha tokelo ya gago.
Letlakala 8
Malwetši ao a fapanego ao a hlolwago ke go fola.
Bafudi ba bantši ba gana go tlogela Go fola go hlola malwetši a go fola ka gobane ga ba tsebe gore a fapanego a mantis. A
go fola go ama bjang maphelo a bona. mašoro le go feta ke bolwetši
A nke re bolele ka a mangwe a bja maswafo, khensa, malwetši akhwi. Bolwetši bja pelo le distrouku.
Bolwetši bja maswafo
Batho bao ba nago le bolwetši bja maswafo ba kwa bohloko mengwaga ye mentši ka lebaka la go gohlola le go felelwa ke moya.
Dikhensa tše ntši bjalo ka khensa ya maswafo, di hlolwa ke go fola. Ga go na le kalafo ya khensa ya maswafo.
Go fola gape go ka hlola le khensa dithong tše dingwe tša mmele, bjalo ka kgokgokgo, mometšo, sebudula, leleme, bj.bj.
Tlhaselo ya pelo le distrouku
Madi ka mebeleng ya rena a rwalwa go dikologa mmele ke ditšhupu tše sesane tša go bitšwa ditšhikamadi.
Go fola go dira gore ditšhikamadi tšekhwi di pitlagane. Mafelelong sekhwi se thibela kelelo ya madi, e lego seo se lego kotsi kudu. Ge madi a sa elele go ya go ditho tše dingwe tša mmele wa gago, gona setho seo se ka senyega. Se ke seo se diregago ge motho a na le strouku goba tlhaselo ya pelo.
Letlakala 9
Batho ba bantši ba bolwa ke malwetši akhwi. Ge ba ka phologa, gantši ba repha ditho (go šitwa go sepediša mmele) morago ga strouku. Go ka no nyakega gore ba ripše leoto morago ga thibano ya madi leotong.
Bafudi ba dula ba babja gop feta bao ba sa folego. Ba tšea nako ye ntši mošomong gomme ba bolawa ke malwetši a akaretšago go feta bao ba sa folego.
BANA LE GO FOLA
Bana ba bannyane ba bantši ba a kwa le go bona ditsebi ka ga go fola gomme ba duma go leka/ Mabakeng a mangwe bagwera ba bona ba šetše ba thomile go fola gomme ba ba hlohleletša gore le bona ba thomiše. Gantši bafudi ba bafsa ba kgolwa gore ba tla ba ba bagolwane le go tsebega ge ba fola.
MELAETSA YA GO SE FOLE YA BANA
E re 'Aowa' go go fola
O na le maswafo ao a tiilego a itekanetšego – se tlogele muši o a senya.
Ge o sa fole, o ka se be le meno a dipatso, moya wo bodila goba letlalo le le befilego;
šoma gabotse dipapading o tla ithuta gabonolo o tla phela gabotse o tla ba tsoro
Letlakala 10
O SE KE WA FOLA MOLA O IMILE
O SE KE WA FOLA KGAUSWI LE BANA
Na go ka direga eng go ngwana wa gago ge o ka fola mola o imile?
Mefolo ye mentši go tšwa a mmagwe. Go feta moo ngwana le yena a ka se hwetše oksitšene ye e lekanego le diphepo go tšwa go madi ao gore a gole ka tshwanelo. Ke sona seo se dirago gore go fola go be kotsi ngwaneng yo a se šogo a belegwa.
Gape go na le mathata a mangwe…
Bana bao ba belegwego ke basadi ba ba folago nakong ya ge ba imile ba fela ba belegwa e le ba bannyane go fetwa ke ba bangwe. Gape ba na le dikgonagalo tše ntši tša go ka babja goba go golofala.
Go na le kgonagalo ye kgolo ya gore ngwana wa gago a hwe ge a belegwa ge o fola mola o imile. ILLUSTRATION HERE
Letlakala 11
Dula o phetše gabotse – e re aowa go go fola
O tla hema gabosele
O ka se be le meno a dipatso goba menwana ye nago le dipatso letlalo la gago le tla boreledi le go itekanela
O tla ba le moya wo o hlwekilego
O tla ba le bana ba phetšego gabotse go feta ba basadi bao ba folago
O ka se senye tšhelete mokgweng wo mobe
O tla thuša bana ba gago go dula ba phetše gabotse, ka gobane o tla be o dira gore ba hemele moya wo o utilego wa muši.
O tla ba mohlala wo mobotse baneng.
O tla phela gabotse go feta batho b a ba folago.
AOWA!
Letlakala 12
Dilo tše o ka di dirago le bana
O rata go swara bana ba gago Tiro 1
kgojana le dikotsi tša go fola. Go dira dikgetho tše botse
Dikgopolo sedi tše di ka Se ke seo o ka se dirago ;le ngwana thušago bana ba gago go wa gago ka gae. Morutiši sekolong sa tšea diphetho tše botse ka digotlane goba khretšhe le yena a ga bophelo bja bona. Ka diriša tiro ye le sehlopha sa bana.
Tiro ye e thuša bana go nyakišisa ka ga dilo tšeo di loketšego lephelo la bona le dilo tšeo di senyago bophelo bja bona. Bana ba kgona go ithuta gabosele ge ba iketlile gomme ba thakgetše, ka moo o ka ba fa tshedimošo ye bohlokwa nakong ya tiro yekhwi.
Matseno
Botšiša ngwana wa gago ka ga dilo tšeo a akanyago gore di mo ILLUSTRATION HERE
loketše le dilo tšeo di sego tša mo lokela. POSTER
O ka diriša papetla yekhwi go thoma poledišano ya lena.
Letlakala 13
Ge o na le dikgatišobaka tša kgale, laela bana ba gago go di fetleka le go sega diswantšho tša dilo tšeo ba akanyago gore ke tše botse, le dilo tšeo ga gopolago gore ga di a ba lokela. Di mamaretše godimo ga papetla ye e kgolwane gomme o laetše tšhate yekhwi mo leboteng gore lapa ka mo ka le bone seo a se dirilego.
NTLHA YE BOHLOKWA
Tiro ye e šwanetše go ba mothakgalo go ngwana wa gago. O se ke wa belaela ge a kgetha selo se sengwe seo o akanyago gore ga se a mo lokela. Ge a kgetha selo seo o gopolago gore se fošagetše, boledišana le yena ka sona gore a tle a ithute go wena seo se tlogo dira gore a phele gabotse le seo se ka kago dira gore a babje. Botšiša gore ke ka lebaka lang a dirile kgetho yeo.
Tiro 2:
Ye ke tiro yeo barutiši ba ka e dirišago le bana ba mphato wa 1, 2 goba 3. Kgonthiša gore bana ba gago ba a hlokomelwa ge ba le gare ba dira tiro yekhwi. O se ke wa ba tlogela ba le nosi ka dikerese tše di tukago.
Se o tlogo se nyaka:
Dikerese tša kgale
Sehlopamakerese ( diriša thini ya kgale ye e se nago selo gomme o e tlatše seripagare ka mobu).
Diripa tše pedi tša karata tše e ka bago 20 x 15cm ka e tee.
Karolo 1
Ka go karate e tee, phula lešoba mo gare la bogolo bjo e ka bago pepetlana ya R2, mo seripaneng se sengwe, phula lešobana le le sesane la bogolo bja phini.
Laela bana go ema ka lesakana go go dukologa.
Laela bana go hemela teng ka maatla, ba le gare ba emišetša matsogo a bona godimo gabosele.
Boeletša sekhwi gararo. Bjale bolela ka ga ka moo ba kwelego ka gona ge ba tlatša maswafo a bona. Ba laela go dira sekhwi gape le gape gomme ba kwe ge moya o tsena ka mebeleng ya bona. Bolela le bona ka moo moya o dirago gore mebele ya rena e soma le ka moo maswafo a re thušago go buša moya. Bjale lesela bana go tlola ditabo tše nnyane tše 10, tša go latelwa ke go kobakoba ga tlhano ka leoto le tee felo gotee ba buše ba dire gatlhano ka leetong le lengwe. Ke moka o ba emiše gomme o ba botšiše gore ba hemela bjang – na go hemela ga bona go ka lebelwana go feta ge ba be ba eme thwii?
Bolela ka ga ka moo boithobollo bo ka go fetola ka mokgwa wo re hemago ka gona. Boithobollo bo re loketše gomme bo dira gore re dule re phetše gabotse.
Ba botše ka moo go buša moya go fetogago ka gona ge batho ba fola ka gobane nako le nako ge ba fola muši o tsena ka maswafong a bona gomme \wa tšwela ntle gape, karolo ye nngwe ya muši e sala ka gare. Muši wokhwi o setšego mafelelong o thiba maswafo gore di a se sa soma gabotse go swana le ge a be a sa hlwekile gomme a se na le muši ka gare ga ona.
Bolela ka ga ka moo go fola go fetošago mokgwa woo batho ba bušago moya ka gona le gore sekhwi ga se sa loka le ka moo se dirago gore re babje ka gona.
